PP KOLESARSKI IZLET

KOLESAR NAJ BO!

Kolesarski izlet se je začel na peronu 6 glavne ljubljanske železniške postaje, kjer bi se bil tudi končal, akoravno Irena B. ne bi bila uporabila svojih diplomatskih sposobnosti in zagotovila prevoza koles s kasnejšim vlakom, kot je bilo sprva načrtovano. Šlo je namreč za to, da nas sprevodnik vlaka, za katerega je bila urejena rezervacija za prevoz koles, ni spustil na vlak. Medtem, ko smo čakali na naslednji vlak, smo ugibali ali negativno stanje na računu Slovenskih železnic dolguje nevljudnemu vedenju sprevodnikov do potnikov ali slabi zasnovi potniškega prevoza. Nekateri so takrat nenadoma zavili v leglo globalnega in globalizacijskega zla: Mc'Donalds, kjer se jim piščančji kremplji navsezadnje le niso zataknili v grlu in potovanje smo vendarle lahko začeli kot potniki prvega razreda mednarodnega vlaka Ljubljana - Beljak, ki je peljal samo do Kranja; to pa zaradi vzdrževalni del na gorenjskem tiru. Do Jesenic nas je prepeljal kombi, tam pa se je začela tortura zadnjičnih mišic.

Pot se je vila od Jesenic ob Savi Dolinki do Mojstrane in dalje v dolino Radovno. Najbolj spočiti smo se v soboto zapeljali pogledat še divjino Kota. Po naužitju občutka sublimnega, ki so ga sprožali neobljudenost, ne tako zelo hladen, a močan veter in strmina obdajujočih pobočij, kot s smetano na kakavu po vrhu posutih z jesenskim snegom, smo se ob rahlo adrenalinski vožnji spustili do domačije Gogala, našega zatočišča. V nedeljo pa so se kolesa koles vrtela vse od makadama Krme do poti okoli Blejskega jezera, od Save Bohinjke do sotočja obeh Sav in do starega središča Radovljice. Ob smetani na kakavu smo počakali na večerni vlak, poln smeha in veselja potnikov, ki so izkoristili še zadnje ure iztekajoče se nedelje in pa spokojne zamišljenosti tistih, ki so se zatopili v nemir prihajajočega delovnega tedna. Na naše presenečenje sta mlada sprevodnika karavani šestih preostalih kolesarjev dovolila prepeljati svoja kolesa in telesa do Ljubljane. Ko smo se ločili in se vsak po svoje zapeljali v ljubljanski nočni dež, se nam je v nogah prebudil začasen spomin na napore. V mislih pa sta valovila spomin veter, ki je rezal v kosti in družbo, ki je ogrela srce. Spomine pa bodo izoblikovali napisani prispevek, fotografije in dokumentaristični filmski eksperimenti Nevena Š, katere je moč najti na ... no, vprašajte Nevena.
LP, J.S.

P.S.: Ogreli so nas tudi Galina golaž in poletna, sobotno milo sonce in divja igra aktivitija, v kateri je suvereno prevladala naveza organizatorke Irene in njene pomočnice Gale.
Ostali udeleženci: hribovca s kočo na planini - Jasna in Reto, strastna pantomimistka Tina, dekle s spodnjicami namesto kape - Lucija, filmar Neven, preživetvenik B.G. a.k.a. Janez, humorist v ravnodušnem slogu Uroš, pes, ki ne bi omagal, če bi potovali do lune - Sky in od bliskavice prebledeli Jan jima od srca čestitamo!

P.S.S.: Na začetku pa še nekaj fotografij s prijetnega 'posveta' na predvečer izleta.

Avtor: Jan Simončič

Vsebina