Prvomajc

»Ja kam se boste pa dal«, je klel šofer, ko se nas je 26 GGjev poskusilo stlačiti na avtobus do Velikih Lašč. S koraki in akordi kitare smo šli mimo rumenih travnikov in potočkov, dokler nismo dosegli Bloškega Jezera. Prostovoljno ali ne, smo se kopali v jezeru in pekli pice na ognju. Predimljeni a siti smo se zatekli v bivak ob bloškem smrečju. Ko smo se zjutraj vzpenjali do Slivnice, so se od bloških 4 do afriških 30 vzpele tudi temperature, ampak razgled je bil vreden vsake kaplje potu. Do hiške Jezerske Ščuke v Cerknici je šlo samo še navzdol. Topla hiška za čez noč in topel zajtrk, da nismo bili več tako polomljeni kot včeraj. Modra veličina presihajočega jezera se je s kanujev zdela še lepša kot z vrha Slivnice. Ščuke, kaj bi mi brez vas. Mogoče od sladoleda, mogoče od veselja, smo zadnje kilometre do Rakeka premagali kot za stavo. Makadamska cesta nas je pripeljala do železne, in čeprav pohodniki, smo bili veseli da je zadnje pragove do doma namesto nas preskakoval vlak. Saj veste, kaj nas še čaka ane? Hu hu hu, Sivi Volk je tu!

Avtor: Domen Šverko

Vsebina